-
1 flag
I [flæɡ] noun(a piece of cloth with a particular design representing a country, party, association etc: the French flag.) zastava- flag down II [flæɡ] past tense, past participle - flagged; verb(to become tired or weak: Halfway through the race he began to flag.) pešati* * *I [flæg]intransitive verbmlahavo viseti; kloniti, upadati; veneti; oslabeti; obnemočiII [flæg]nounbotany perunika; mečast listIII [flæg]nounzastava; košat pasji repblack flag — piratsko znamenje; piratstvoflag of distress — srajca, ki visi skozi raztrgano obleko; figuratively slab znakto hoist the flag — izobesiti zastavo; prevzeti poveljništvoto strike ( —ali lower) the flag — spustiti zastavo, priznati porazyellow flag — znamenje, da je na ladji kužna bolezen; karantenaIV [flæg]transitive verb(o)krasiti z zastavami; signalizirati z zastavoV [flæg]nouncolloquially letalno peroVI [flæg]1.nounkamen za tlak; tlak;2.transitive verbtlakovati -
2 gauntlet
I [gɔ:ntlit]nounhistory železna rokavicato cast ( —ali fling, throw) down the gauntlet — pozvati na boj, izz(i)vatito take ( —ali pick) up the gauntlet — sprejeti poziv; prevzeti obramboII [gɔ:ntlit]nountek skozi šibe (vojaška kazen)to run the gauntlet — iti skozi šibe; figuratively biti hudo kritiziran -
3 glove
(a covering for the hand: a pair of gloves.) rokavica* * *I [glʌv]nounrokavicato be hand and glove with s.o. — biti s kom zelo zaupento handle without gloves ( —ali with the gloves off) — strogo, surovo ravnatito take off the gloves — pripraviti se na boj, neusmiljeno se vestito fit like a glove — tesno se prilegati; biti pravšenII [glʌv]transitive verbobleči rokavice
См. также в других словарях:
pozváti — zôvem dov., pozvál (á ó) 1. javno izraziti željo, da kdo kaj stori, se česa udeleži: pozvati k stavki, uporu; pozvati na boj, delo, odpor; prebivalce so pozvali, naj se udeležijo množičnega zborovanja / pozvati učence k disciplini; pozval jih je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréči — vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ ȓ) 1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel; vreči poleno na ogenj; vreči kaj skozi okno; vreči z desno roko; hitro, silovito… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóbòj — ôja m (ọ̑ ȍ ọ̑ ó) 1. boj dveh oseb s strelnim ali hladnim orožjem po določenih pravilih: poklicati, pozvati koga na dvoboj; zmagati v dvoboju; biti sekundant v dvoboju 2. spopad dveh nasprotnikov sploh: letalski, topniški dvoboj / besedni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozív — a m (ȋ) 1. voj. uradna zahteva po prisotnosti na določenem mestu, opravljanju vojaških obveznosti: zaradi napetosti v odnosih med državama je prišlo do pozivov / mobilizacijski poziv; poziv na nabor // list s sporočilom o tem: dobiti, izročiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
